Font Size

SCREEN

Profile

Layout

Menu Style

Cpanel

Pedro Opeka in Akamasoa

»To je zgodba peščice ljudi, ki so bili prepričani, da revščina ni sad slučaja, temveč žalostna resničnost, ki ima svoje vzroke v mentaliteti ljudi in brezupnem gospodarskem stanju dežele.«

Slovenski misijonarji in misijonarke so na Madagaskarju naredili veliko dobrega. In gotovo je, da še vedno delajo, čeprav je veliko tega narejenega na skrivnem in prepuščeno Božji sodbi in spominu tistih, ki jim je bilo pomagano. Za vso dobroto lahko rečemo skupaj z evangelistom Janezom: »Če bi to popisali eno za drugim, mislim, da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.« ( Jn 21,25) z reveži

Vsekakor pa je prav, da se dotaknemo dela misijonarja Petra Opeke, katerega delo je dobilo plačilo v mnogih svetlih in nasmejanih očeh najrevnejšega sloja prebivalstva na Madagaskarju.

 

Kratek življenjepis

Peter Opeka se je rodil 1948 Buenos Airesu staršem slovenskega rodu; očetu Lojzetu Opeki in mami Mariji, rojeni Marolt. Lojze in Marija sta zapustila Slovenijo po tragičnih dogodkih ob koncu druge svetovne vojne. Osnovno šolo konča Peter v zavodu misijonske družbe v Lanusu. Malo semenišče opravi v Escobaru. Leta 1966 vstopi v noviciat v San Miguelu v Buenos Airesu, kjer ostane dve leti. Od 1968-1970 je študiral filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, nato pa za dve leti (še kot študent) odšel na Madagaskar, kjer je pomagal slovenskim misijonarjem pri gradnji misijonskih poslopij v Vangaindrano.

Od leta 1972 do 1975 je študiral teologijo v Parizu. To bivanje mu tudi nakloni znanstvo z Gilbertom Mitterrandom, sinom kasnejšega francoaskega predsednika. Predvsem Gilbertova mama Danijela je kasneje z veliko finančno pomočjo pomagala Petru pri delu z reveži.

28. septembra 1975 je bil Peter v Lujanu v Argentini posvečen za duhovnika. Po posvečenju je januarja 1976 odšel kot misijonar na Madagaskar. Svoje delo na Madagaskarju je pričel julija 1976 kot župnik v Vaingaindranu, kjer se je takoj na začetku zavzel za najrevnejše: zanje je zgradil hiše, postavil ter opremil dispanzer, za otroke pa je zgradil športno igrišče.

 

Srečanje s štirimi »mi«-ji

 

»Nisem mogel ostati miren pred to revščino, ki kliče usmiljenje in pravico do nebes.«
sejanje

  Peter je pobliže spoznal kruto usodo zapostavljenih revežev z obrobja glavnega mesta Antananariva, ko je bil leta 1989 premeščen iz Vangaidrana za ravnatelja bogoslovcev Misijonske družbe v Antananarivo. Bivanje v mestu mu je prikazalo te ljudi v popolnoma drugačni luči, kakor jih je bil vajen videti prej, ko jih je srečeval le za trenutek ob potovanju proti jugu. Stiska ljudi mu je odprla pogled in srce. Odločil se je, da se bo posvetil tem ljudem in jim poskušal pomagati. Voljo mu je vdahnila tudi odobritev kardinala Victorja Razafimahatratrija, katerega je prosil za blagoslov.

Odpravil se je v predmestje Antananariva v predel z imenom Ambohimahitsy. Reveže je tja spravila oblast, da bi ne bili nadležni v samem središču mesta. V tem kraju so si ljudje postavili zasilna bivališča iz kartona, lepenke, … Za Petra je bil to pravi apokaliptični prizor. Ljudje so se preživljali tako, da so hodili vsak dan na mestna odlagališča smeti in tam iskali ostanke hrane ali druge stvari, ki bi se jih dalo prodati.

Pedro takole opiše svoje srečanje s temi ljudmi: »Meseca maja 1989 sem se prvič povzpel na Macolline pri Ambohimahitsy, in sem na lastne oči videl nečloveške razmere v katerih so živeli ti ubogi ljudje. Ob vsem tem sem bil močno ogorčen in notranje pretresen. To so vendar ljudje! Za nas kristjane bratje! Nisem se mogel sprijazniti z mislijo, da so nepreklicno izgubljeni in da za nje ni nobene rešitve, nobenega upanja več. Od tedaj sem večkrat prihajal med nje in bolj od blizu spoznal njihove stiske. Spominjam se prvega srečanja z njimi. Moral sem se plaziti po tleh, da sem mogel priti v njihova bivališča, v njihove bajtice iz cunj in lepenke.«

karton
Otroci na smetišču

Vztrajni pogovori in pregovarjanja so ustvarili zaupanje med Petrom in temi štirimi »MI«-ji. Peter jim je obljubil, da bi jim poskušal najti zemljo za obdelovanje, če bi hoteli delati...

Peter je z velikimi težavami preskrbel državno zemljo v 70 km oddaljenem kraju Antolojanahary. Od 200 družin, ki se jih je v začetku prijavilo za odhod, se jih je ob odhodu polovica premislila … Tako se je začela pot do boljšega življenja, do povrnitve človeškega dostojanstva ljudem, ki niso prepoznali niti lastnega obraza. Štirje »MI«-ji so v teku svojega bednega životarjenja namreč že izgubili tudi čut za dostojanstvo, vrednote in pristne medčloveške odnose.

Združenje Akamasoa

Peter je spoznal, da sam ne bo kos temu morju zla. Okoli sebe je začel zbirati nekdanje someščane iz Vangaidrana, ki so študirali v glavnem mestu. Skupaj so začeli obiskovati ljudi in spoznavati njihovo bedo, ter poskušali najti rešitve. Da bi imel njihov trud solidnejšo, resnejšo podlago, je Peter skupaj s temi študenti ustanovil humanitarno združenje Akamasoa, kar pomeni »Dobri prijatelji«. 1990 leta je bilo združenje uradno priznano pred državo. Cilji združenja so bili v okviru skopo odmerjenih sredstev, naslednji:

- materialno in moralno pomagati najbolj ubogim;

- ubogim družinam omogočiti, da pridejo do dostojnega stanovanja;

- pospeševati humanitarni in gmotni napredek.

Za zastavljene cilje pa so bila potrebna tudi gmotna sredstva. Peter se je obrnil po pomoč k mnogim dobrodelnim organizacijam iz razvitega sveta.

S trdim in vztrajnim delom društva Akamasoa in ljudi – smetiščarjev in vseh drugih revežev glavnega mesta, s pomočjo mnogih dobrodelnih organizacij in ljudi dobre volje je v desetih letih nastalo delo, ki mu v svetovnem merilu težko najdemo primerjavo.

Petru je dolgo let pri njegovem delu pomagal Rok GAJŠEK, dolgoletni misijonar na Madagaskarju.

Matija Nared.

 

 

 

 

Internetna stran prijateljev očeta Petra:"Prijatelji očeta Petra"

VREDNO BRANJA:

Pedro Opeka: BOJEVNIK UPANJA, Mohorjeva družba, 2006

Pedro Opeka: Dnevnik spopada - Misijonar na Madagaskarju,

Mohorjeva družba, Celovec, 2008.

 

 

 

 

 

Misijonsko središče

Translate

Slovenian Croatian English French German Italian Russian